Planeti v astrologiji

Do leta 1781 je astrologija poznala natanko sedem planetov, in to ni bila izbira, ampak meja vida. Sonce, Luna, Merkur, Venera, Mars, Jupiter in Saturn so edina telesa, ki se s prostim očesom vidijo in se pri tem premikajo glede na zvezde. Grška beseda *planētēs* pomeni „potepuh" in je označevala prav to: svetlobo, ki ne stoji pri miru.

Uran, Neptun in Pluton so bili odkriti s teleskopom med letoma 1781 in 1930. Tradicionalna astrologija jih zato nima, sodobna pa jih uporablja — in tam, kjer nekje piše, da Vodnarju vlada Saturn, drugje pa Uran, nisi našel napake, ampak dve tradiciji, ločeni z dvesto leti.

Sigastra v tabelah na straneh znamenj dosledno uporablja klasične vladarje. Vodniki spodaj pokrivajo vseh deset teles, ker sodobna astrologija uporablja vsa — sistema pa se znotraj ene razlage ne mešata.

Sedem klasičnih planetov je dalo imena sedmim dnevom v tednu, in v romanskih jezikih se to še vedno vidi: *lundi* je Lunin dan, *mardi* Marsov, *mercredi* Merkurjev, *jeudi* Jupitrov, *vendredi* Venerin. Slovenščina je šla drugo pot in dneve šteje — ponedeljek je „po nedelji", torek je drugi, četrtek četrti, petek peti.

Iz tega sledi nekaj, kar ni le zanimivost. Razporeditev planetov po dnevih je starejša od večine današnjih jezikov in se je ohranila skozi vse spremembe koledarja. Ko v horoskopu naletiš na povezavo med dnevom in planetom, ne bereš izmišljotine, ampak najstarejši še živi del sistema.

Vsak planet razen Sonca in Lune gre nekajkrat v obdobju v retrogradno gibanje — z Zemlje je videti, kot da se med zvezdami premika nazaj. Fizično se nič ne obrne. Zemlja in ta planet krožita okoli Sonca z različno hitrostjo, in ko ga prehitimo, se za nekaj tednov zazdi, da gre vzvratno, tako kot počasnejši vlak z okna hitrejšega.

Merkur to naredi trikrat na leto, Venera približno vsakih osemnajst mesecev, Mars vsaki dve leti. Zunanji planeti so retrogradni skoraj polovico leta, kar pomeni, da je pri njih to prej pravilo kot izjema — in tudi razlog, zakaj resna razlaga iz retrogradnosti Neptuna ali Plutona nikoli ne dela dogodka.

V razlagi retrogradno gibanje pomeni ponovni obhod istih stopinj: teme se vračajo namesto da bi se odpirale. To je merljiv astronomski pojav z znanimi datumi, ne napoved težav.

Planet sam po sebi je glagol: Venera privlači in vrednoti, Mars sproža in hoče, Merkur povezuje in poimenuje. Kaj bo ta glagol v resnici pomenil, določita še dva podatka — znamenje, v katerem stoji, in hiša, v katero pade.

Znamenje pove, kako planet deluje. Venera v Biku ljubi počasi, telesno in zvesto; Venera v Dvojčkih ljubi skozi pogovor, radovedno in z več strani hkrati. Hiša pove, kje se to odvija: Mars v deseti hiši žene kariero, Mars v sedmi žene odnose. Ista energija, drug naslov.

Zato dva človeka z istim sončevim znamenjem pogosto nimata nič skupnega. Sonce je en podatek od nekaj deset, hiše pa se sploh ne dajo izračunati brez točne ure rojstva — in prav tam se skriva večina razlike.

Če začenjaš od nič, preberi najprej Sonce, Luno in Merkurja — to je jedro vsakdanjega doživljanja. Nato Venero in Marsa, ki pojasnita odnose in pogon. Jupiter in Saturn prideta na vrsto, ko te zanima, zakaj se nekatera obdobja življenja širijo, druga pa stiskajo. Zunanje planete pusti za konec: brez konteksta cele karte jih je zelo lahko preceniti.

Vsak vodnik spodaj obravnava en planet skozi vseh dvanajst znamenj in hiš, z mitologijo za imenom in s tem, kaj planet pomeni v retrogradnem hodu. Če hočeš videti, kje tvoji planeti dejansko stojijo, izračunaj brezplačno natalno karto — položaji se izračunajo iz efemerid natančnih efemerid in se ne ugibajo iz datuma.